Slider
večna učenka in učiteljica joge

O meni

Ime mi je ana.

In to je nekaj, čemur ne pravim več, da sem, se s tem ne identificiram, ampak je moje ime le del mene, le del tega, čemur lahko rečem JAZ.

Kot vemo, smo mnogo več kot le ime, smo mnogo več kot le telo, mnogo več kot fizična prezenca in maske, ki si jih nadevamo, s katerimi se kažemo in predstavljamo svetu. Kdo v resnici smo? To vprašanje si zastavljam že leta. Vsak dan znova. In vsakič odkrijem kakšen nov in globlji delček sebe. Priznam, nisem vedno čista svetloba, včasih se soočam z globokimi sencami lastne teme in dušnih zapisov. Včasih so mi stvari kristalno jasne, drugič vem, da v resnici prav ničesar ne vem.

Že od nekdaj sem bila drugačna. Povezana z naravo in živalmi. Svoje proste popoldneve sem večinoma preživljala v gozdu, ob potočkih, rekah in jezerih. Se igrala s čebelicami, ležala na travi in poslušala ptičje petje, žuborenje vode ali se pogovarjala z mačkami (s katerimi globoka povezanost mi je bila preprosto dana). Bila sem volk samotar, a hkrati sem se rada igrala tudi z drugimi otroci. Še danes je tako. Ljubim svoj prostor in mir. Ko začutim potrebo po umiku, se kot volk zavlečem v svoj brlog in tam ostanem dokler stvarem ne pridem do dna. Ljubim svoj čas in sem pozorna komu in v katere stvari ga vlagam. Razumem, da se zunanje sugestije zapisujejo v delčke nas, zato pazim kaj vsrkavam vase in kam je usmerjena moja pozornost.

Leta nazaj, ko sem diplomirala in dobila priložnost za prvo redno zaposlitev me je brezno današnjega časa in družbe posrkal vase. Že od nekdaj se bila umetniški tip, rada sem ustvarjala, risala in si sama razporejala svoj čas, zato je bilo to izkušanje zame kot celica. Počutila sem se ujeto. Moj čas, mir in svobodno izražanje je šlo rakom žvižgat. Dlje kot sem vztrajala, vse težje je postajalo. In hvala bogu, za dušne klice in tako odzivno telo, saj so se začele moje hormonske ”težave” in znaki nekakšne depresije (čeprav, o tem ne bi rada izgubljala preveč besed, ker so to samo izgovori za stanje, ki si ga izbiramo sami, pustimo diagnosticiranje). V tistem obdobju je bila potrebna smrt, smrt vsega in totalen razkroj. Rez odnosov, službe, tabletk, mesa, mlečnih izdelkov in še česa. Prišlo je čez noč. Postopoma. Dovolj je bilo. A vendar, je bil tukaj nov šok zame in moje telo. Nepoznan prostor, druga resničnost.

In ravno to. Moje zanimanje. Vedenje in želja po več. Moje raziskovanje.  Me je pripeljalo na pot joge in spoznavanja Access Consciousness® orodij. Moje življenje se je postavilo na glavo. Ali pa ravno obratno. Iz glave nazaj v srce in resničnost mojega bitja. Čemur pravim jaz in čemur pravim moje življenje, po spoznavanju tega nikoli ni in nikoli ne bo več enako. Več o tem pa pod rubriko Moja joga in Access Barsi®.

Poveži se z mano preko:

Poveži se z mano preko:

Slider